Dvospolnik

Maja sreča sestrično Nastjo in jo vpraša:

- Slišim, da se ločuješ od Milana po le nekaj letih srečnega zakona, kaj je razlog temu? 

- Ugotovila sem, da je dvospolnik, ji odgovori ona.

- Kako to misliš?

- Ker sem pozabila vzeti pomemben službeni dokument, sem med delovnim časom odšla domov, da ga vzamem. V spalnici sem pa naletela na Milana v postelji pod neznancem.

- Ti je kaj rekel? Je radovedna Maja.

- Ja, da je preizkušal varnost in zanesljivost najine zakonske postelje, ker ga skrbi zame, če bi se zrušila pod nama.

Ni kurba

Martina sreča bivšo sodelavko Manjo in jo, namesto pozdrava, nagovori:

- Govorijo, da si se, potem ko si ostala brez službe, začela ukvarjati s prostitucijo. Prodajaš telo moškim…

- Ni res. Zabavat sem se začela z večjim številom moških, ker je le z enim dolgočasno. Zaračunavam pa jim pranje in likanje posteljnine ter obrabo postelje in posteljne opreme.

Posilstvo

- Slišim, da si postavila moževe stvari pred vrata in ga boš tožila, zaradi posilstva, zanima Mirino sestro Janjo.

- Ja, zlorabil je mojo bančno kartico in mi popolnoma izpraznil bančni račun, ji odgovori sestra Mira.

- Kakšno posilstvo je pa to? Ni jasno Janji.

- Denarno vendar, ji pojasni.

Sledenje

- Izvedela sem, da si zelo aktivna družbenih omrežjih, reče Alja sosedi Minki.

- Ja, rada bi tudi sama imela veliko sledilcev, da vidim, kako je to, ji odgovori ta.

- In kaj objavljaš, zanima Aljo.

- Moje ime in priimek, opis zunanjosti in kje se najpogosteje gibljem.

- In kako ti gre?

- Hudo, na vsakem koraku me zasleduje mož.

Uspeva ji

Soseda Marija zagleda sosedo Vesno, ki na svojem balkonu bere časopis, pa ji s svojega balkona zakliče:

- Soseda, tako sem vesela za vas, da sta z možem našla skupen jezik, pa se vas več ne sliši v celi soseščini, kako se kregata, sosedje pa opravljajo.

- Ja, ob zadnjem kregu sem mu rekla, da se do nadaljnjega ne pogovarjam več z njim, pa mi, začuda, kar uspeva, da držim, dano mu besedo, ji odgovori ona.

Takšnega čaja še ni pila

Temnolasa Mija prvič po vselitvi v svoje novo stanovanje povabi na obisk svojo modrooko in svetlolaso prijateljico Vesno in, ko sta se usedli, jo je vprašala:

"Vesna, a bi za začetek, za sprostitev kaj lažjega - bi Čajkovskega?"

"Ne, hvala! Sem bolj konservativna in nerada probam neznane stvari. Takšnega čaja, pa še nisem pila," ji odgovori ta.

Zdravi si lastne komplekse

Bratranec vpraša temnolaso sestrično:

"Vem, da veš zelo veliko šal. Zakaj pa skoraj vedno pripoveduješ samo šale o svetlolaskah?"

"Zdravim si lastne komplekse, saj se tudi moj mož obrača za vsako blondinko - tudi v moji družbi," mu odgovori ona.

 Rada bi se ga znebila, a ne ve kako

Štajerka Sonja sreča daljno sorodnico Vesno in jo nagovori:

-  Čuj, slišim, da si nesrečna v zakonu, ker moža nimaš rada in je on še nespoštljiv do tebe. Zakaj se pa ne ločiš?

-  Ločila bi se, če se ne bi bala, da bo edini odvetnik, ki pristaja, da mu plačam v naturi, to zlorabil, pa vzel denar od moža, ki ga bi potem pozval, da naj pod prisego izpove, kolikokrat se je ljubil z menoj.

-  Zakaj ga potem enostavno ne zapustiš in potem on sproži postopek?

-  Si nora? Kako pa naj dosežem, da mu naložijo preživnino zame? A naj pri teh letih začnem iskati službo čistilke, da se lahko preživim?

Ribiška

Janko in Jure, ki sta zaprisežena ribiča, se srečata, pa Jure vpraša:

-  Slišal sem, da si se poročil pred kratkim z Meto. Kako to, ko pa si vedno govoril, kako trapasta je in kakšna gos je?

-  Prijatelj, njen zdravnik, mi je zaupal, da je polna glist.

Omikron

Tina se pelje z mestnim avtobusom. Čez usta in nos ima masko FFP2, ko vstopi prijateljica Mija in se usede poleg nje. Tini ni všeč, ker ima ona kirurško masko samo čez usta.

-  Ti, Mija, kako to, da si prej nosila masko čez nos in usta, sedaj, ko divja Omikron, pa imaš masko samo čez usta?

-  Poslušam, da Omikron ne napada pljuč, pač pa grlo.

-  A ne veš, da tudi Delta še vedno razsaja, lahko pa, da si se okužila z Omikronom in si asimptomatska, pa se boš okužila še z Delto skozi nos?

-  Nič skrbi, Omikron ga bo požrl!

To ga ne skrbi

Priletna prijatelja Jani in Bine se srečata po naključju, pa Jani takoj začne:

-  Slišim, da si se zaročil in se boš v kratkem poročil z osemnajstletnico. A se ne bojiš starosti in staranja?

-  Ne! Zakaj? Ko se bo začela starati, si bom poiskal mlajšo.

Ne gre za užitke, pač pa drugo mnenje

Mirjana sreča po naključju neko daljno moževo sorodnico, ki jo namesto pozdrava verbalno napade:

-   Slišim, da že iščeš posteljne užitke izven domačih zidov, a si šele pol leta poročena z mojim sorodnikom…

-   Ne, ne iščem nobenih posteljnih užitkov. Jože mi že od prvega dne meče naprej, kako zanič sem v postelji in kako dobre mrhe so bila v postelji njegova prejšnja dekleta, pa iščem še drugo mnenje.

Pravo ime

Nova varuška v vrtcu vpraša triletnega Mihca:

-   Mihec, kako je tvojemu očetu ime?

-   Moj oče ima več imen. Mama ga kliče Mišek, dedek Sinek, babica, njegova mama Drejček, druga babica Zet, teta Svak, jaz pa Očka.

-   Veš Mihec, ljudje imamo samo eno pravo ime. Meni je ime Marija, čeprav me kličejo tudi Mira, Mija, Mimi... Torej, kako je pravo ime tvojega očeta?

-   Očka, Očka je njegovo pravo ime.

Denar ji bodo že poslali

Triletni Žan in njegovi starši gredo iz Nemčije po dveh letih na dopust v Slovenijo k babici in dedku. Žan, takoj ko zagleda babico, zavpije:

-   Babi, babi, zmanjšala si se in ti je koža postala prevelika. Zakaj ne greš k šivilji, da ti zašije drugo?

-   Nimam jaz, sinko, denarja za to. Mu odgovori babica.

-   Očka v Nemčiji dobro zasluži, pa ti bo poslal denar za novo kožo. Modruje Žan.

Njen pes se ne vrača domov sam

Na vrata hiše pozvoni starejša ženska in vpraša:

-   Gospa, je tisto vaš pes, ki pred ograjo leži na hrbtu, moli vse štiri noge v zrak in  tuli?

-   A ob njem leži  tudi moški? Ji ta vrne vprašanje.

-   Ne, samo pes je, ki je videti zelo prizadet.

-   Potem pa to ni moj pes. Moj je odšel z možem, ki ga še ni nazaj. Vedno ga privleče domov in se nikoli ne vrne sam. Ji zagotovi ta in zaloputne z vrati.

Ubožec

Sodelavke v računovodstvu opažajo, da mlada in lepa kolegica Jana prihaja vedno pogosteje pretepena po enodnevnem dopustu, da niti z debelo plastjo ličil ne more zakriti posledic močnih udarcev.

-   Ti, Jana, si mlada, lepa ženska in imaš svoje dohodke. Nisi ekonomsko odvisna od moža. Zakaj prenašaš tistega tvojega suroveža in mu dovoliš, da te premikasti? Jo nekega dne vpraša sodelavka Nataša.

-   Ne, ni noben surovež. Utrga se mu le takrat, ko se nenadoma vrne domov s službene poti in me preseneti v postelji z drugim moškim. Ji odgovori ta.

-   Ubožec, da mora tako pogosto na službene poti! Se v en glas oglasijo sodelavke.

Spoznajo se na kuharijo

Prijatelji Jože, Mirko in Tone, ki so se vsi poročili pred kratkim, se srečajo v mestnem parku. Ko se udobno namestijo na klopi, začne Tone:

- Tovariša, kako vama gre v zakonu?

- Meni super, moja Ema je odlična gospodinja. Skrbi za to, da se prehranjujemo zdravo. Nič več težkih slovenskih jedi. Spozna se na kuharijo, pa zdaj jemo samo lahko in zdravo azijsko hrano, pove Jože.

- Tudi moja Minka je super kuharica, le da ona prisega na indijsko kuhinjo, se pohvali Mirko.

- Kaj pa tvoja Ana? Vpraša Jože Toneta, ki je tiho.

- Tudi Ana naroča kosila in večerje iz kitajske in indijske restavracije, da lahko jemo ob pravem času, odgovori Tone.

Ne ve za Korona

Aprila 2020 se je Jana odločila obiskati prijateljico Marjano, ki je že dolgo ni videla.

Najde jo ležati na kavču v jutranji halji, s pogledom uprtim v strop.

- Kaj je s teboj? Takšna si, kakor da bi te povozil tank.

- To je zaradi Korona, dokončno me je zapustil, ji odgovori Marjana.

- A virus iz Vuhana? Nisem vedela, da si se okužila, si sedaj negativna?

- Ne, ne, ne gre za virus iz Vuhana, pač pa za Marjana Korona iz Batuj.

Čipiranja se boji

V trgovino vstopi moški brez maske na obrazu. Vidi ga blagajničarka, se napoti proti njemu in zavpije:

- Takoj dajte masko čez usta in nos, ali pa pojdite ven iz trgovine!

Moški pa gre odločno proti njej, ji strga masko z obraza in jo zaluča v kot trgovine.

- Kaj pa delate, policijo bom poklicala!

- Kar dajte, saj me zelo resno ogrožate! Čipirate me skozi masko, v katero so umeščeni čipi za sledenje in nadzorovanje. Eskiviral sem cepljenje, da me ne bi čipirali, sedaj me pa vi ogrožate!

PCT pogoj

Francija, ki z ženo nakupujeta na tržnici, pritisne na veliko potrebo, pa steče do najbližjega javnega stranišča. Pred vhodom sedi možakar in vpraša Francija:

-  Izpolnjujete pogoj PCT, imate potrdilo?

-  Ne, izpolnjujem pa pogoj PSBP  - pravkar se bom posral – in potrdilo boste dobili takoj, če me ne boste hitro spustili noter. 

Kdaj bo izginil novi koronavirus

Blondinki Tjaša in Nataša se sprehajata po mestu, z zaščitno masko na obrazu, ker če se hočeta pogovarjati, ne moreta obdržati predpisane razdalje.

-  Ti, kaj misliš, do kdaj bomo hodili tako našemljeni in kdaj bo končno izginil ta novi korona virus? Vpraša Tjaša.

-  Kaj, a ne veš? Takrat, ko bo zmanjkalo grških črk za poimenovanje novega seva, ji odgovori Nataša.

Preverjanje PCT pogoja

V Sloveniji veliko novo okuženih s Covid-19, zaradi česar  je poostren nadzor nad izpolnjevanjem PCT pogoja. Mlad lepo urejen moški se napoti v cvetličarno, da za gospodinjo, kjer stanuje, kupi šopek rož. Pred vhodom sedi gospa.

-  Dobri den, jo pozdravi gospod.

Gospa vidi, da gre za tujca, ker pa ne zna angleško in ne ve, kako bi ga vprašala glede izpolnitve PCT pogoja, butne:

-  Vi-rus?

-  Harašo, Rus, izdavi mladi gospod, ki mu ni jasno, kako je gospa uganila kdo je.

Strah pred netopirji

Zakonca Marjan in Nada gresta z avtom v hribe, da se naužijeta čistega zraka. Ko prispeta na izbrano mesto, si Marjan vzame masko in si jo sredi gozda nadene.

-  Kaj pa počneš, saj sva v gozdu in nikjer ni žive duše, ga vpraša žena.

-  Sva v neznanih gozdovih in ne veva, če ni netopirjev, od katerih se lahko okuživa, ji odgovori mož.

Naenkrat zaslišita lomastenje in zagledata kosmatinca, ki gre proti Marjanu. Marjan takoj v beg, medved pa za njim.

-  Hitro mu vrzi masko in pridi nazaj. Medved ti ne bo naredil nič, saj želi samo tvojo masko, ker te je slišal govoriti o kužnih netopirjih, pa se hoče zaščititi, se zadere njegova žena.

Kam te lahko pelje revolucionarni dosežek

Marko sreča poklapanega prijatelja Marjana.

»Kaj je s teboj? Videti si, kakor da te lovi sam Rogati,« mu namesto pozdrava reče Marko.

»Razvil sem sistem za motorna vozila, ki ne dovoli vozniku vžgati motorja, če je ta vinjen, ali pod vplivom nedovoljenih substanc. In to ni vse. Sistem ne bo dovolil vžgati vozila niti treznemu, ki nima namena šofirati, pač pa le pomagati pri vžigu vinjenemu ali zadetemu.«

»Super! To je res revolucionarna tehnologija na področju varnosti v cestnem prometu.«

»Ja! Revolucionarna. Povpraševanje po naših vozilih je padlo za 70%. In sedaj nisem več glavni razvijalec tehnologij za varnost v prometu, pač pa mi je vodstvo naložilo, da naj v pol leta razvijem sistem, kako naj vozilo ukane merilne naprave za merjenje hitrosti, promilov alkohola v krvi in nedovoljenih substanc, da je videti, kot da ne gre za nobeno prekoračitev dovoljenega, sicer me bodo premestili na mesto pomožnega kontrolorja karoserij na traku. Če bom pa hotel zapustiti firmo, bodo vsem delodajalcem poslali negativno mnenje o meni, pa razmišljam o iskanju možnosti kje v tujini.«

Najboljša žena

Polde in Marjan se srečata po dolgem času in Polde ne more verjeti, kako je dobro videti Marjan, kljub propadu njegovega zakona.

»Marjan, nikoli nisi bil videti bolje. Slišal pa sem, da si se ločil od Vesne. Kako ti to uspe?« vpraša Polde.

»Namesto Vesne, imam sedaj Robotko. Brez nerganja uboga na vsak moj ukaz; sredi največjega dela pusti vse in mi prinese pijačo, med tem ko jaz spremljam tekmo na TV; ne jamra, da jo boli glava, ko se hočem ljubiti z njo in se ne izgovarja s ciklusom; ni ljubosumna in ne zganja cirkusa, tudi če pridem domov mrtev pijan in objet z drugo žensko; ne očita mi, da pozabljam na njen rojstni dan in najine obletnice; ne moram ji kupiti krznene jakne ali zlatnine, da se odkupim za grehe; zelo malo me stane in je vedno vesela in dobre volje, ko se vrnem domov,« mu pojasni Marjan.

»Otroka ti pa ne more dati,« ga opomni Polde.

»Otroke mi je dala Vesna,« mu reče ta.

»Kaj pa, ko si zaželiš na kavču, ob gledanju TV programa, ali v postelji, imeti nekoga, h komur se lahko stisneš in te lahko pogreje?« se ne da Polde.

»Za to pa imam psa,« mu odvrne Marjan.

Po vzgledu na očeta

Milan, kaj ti bo v največje veselje, da delaš, ko boš odrastel? Vpraša učiteljica.

Da tepem svojo ženo, kot moj ata! Odgovori ta.

Zakaj pa? Zanima učiteljico.

Malo za veselje, malo pa zato, da ve kdo je gospodar pri hiši in kje je njeno mesto, ji odgovori Milan.

A to pogosto počne tvoj oče?

Ja, pogosto, da ne pozabi, kajti so ženske zelo pozabljive in hitro vzamejo krmilo v svoje roke.

Kot kiropraktik

Peter, tvoj očka je zelo prijazen moški. Je takšen tudi do tvoje mame? Zanima učiteljico.

Ne vem! Njo garba kot psa, ji odgovori ta.

A se ti smili mama? Se ji postaviš kdaj v bran? Vpraša učiteljica.

Ne, zakaj? To ji paše, sicer bi ga zapustila, saj on ne dela in nas vse preživlja ona, pa še za cigarete in za v gostilno mu da denar. Od takrat, ko jo je začel mlatit, ne hodi več h kiropraktiku, da ji naravna hrbet.

Ko odpove sodobna tehnologija

Po dolgem času Jože sreča prijatelja Franca.

Od kod pa ti prihajaš – z bojišča? Vpraša Jože.

Kako to misliš? Ni jasno Francu.

Takšen si videt, kakor da bi se ves dan bojeval, potem pa še več ur marširal po nekakšni divjini, pojasni Jože.

Glede tega imaš prav. V celem podjetju so nam »izpadli« vsi računalniki iz sistema, pa smo morali vse opraviti »peš«. Ne moreš si sploh misliti, koliko »kilometrov« je to, pa ni čudno, da sem videti tako zdelan, mu pojasni Franc.

Ni mu do glasbe

Milan se zgrudi na cesti.

Mimoidoči opazi, da mu res ni dobro - ves je zelen v obrazu, a je pri zavesti - pa pokliče rešilca in ta ga odpelje v bolnišnico. Dežurni zdravnik ga temeljito pregleda in ugotovi, da mu, samo da ni počil slepič, pa ga takoj odpeljejo na kirurški oddelek.

Kirurg in glavna sestra ga sprejmeta in kirurg takoj naroči sestri: Sestra, povejte sestri Marti, da naj takoj pripravi ekipo, Polde naj ta čas poskrbi za pacienta, vi pripravite inštrumente, jaz se pa grem preobleč.

Milan pa znori: Prekleto, gospod doktor, jaz se tu zvijam od bolečine, drobovje mi bo razneslo, vam je pa do igranja na nekakšnih inštrumentih in šopirjenja pred nekakšno ekipo, medtem ko bo name pazil nek Polde. Še umrl bom tu pri vas!

Spozna se na posel

Mladi policist se prvič odpravi sam na intervencijo.

Zelo hitro se vrne na postajo z vklenjenim moškim.

Kaj pa je, kaj se je zgodilo? Ga vpraša načelnik.

Pijan je kot čep v steklenici špirita, pa sem ga pripeljal na pridržanje do streznitve, mu odgovori ta.

Koliko promilov si mu pa nameril? Vpraša načelnik.

Nisem mu dal pihat, ker sem napravo pozabil ob telefonu, ko sem prejel nujen poziv za intervencijo.

Kako pa potem veš, da je tako pijan, da ga je treba pridržati? Ni jasno načelniku.

Ko sem prispel, je sedel na prehodu za pešce sredi ceste in močno udarjal s pestmi po tleh. Vprašal sem ga kaj dela, pa mi je odgovori, da se mu zelo mudi domov, ker žena rojeva. Ker ni videl nobene druge možnosti, se je odločil zajahati zebro, a prasica noče vstati,

da jo lahko zajaha.  

Najlepša na svetu

V hiši brez klime, vroče za umret. Miha pride v kuhinjo in opazuje mamo, kako se počasi »kuha v lastnem soku« ob štedilniku.

Miha, a se ne bi ti šel raje učit, ali izdelat kakšno domačo nalogo? Ga rahlo razkačeno vpraša mama.

Tako je vroče, da se ne morem skoncentrirati, se bom posvetil šolskim obveznostim zvečer, ko se bo malo ohladilo, ji odgovori sin.

Pa pojdi ven pod brajdo. Zunaj rahlo piha in pod brajdo v senci je prav prijetno, mu pravi mama.

Ne morem! Tam oče pijan napol leži v fotelju in kvasi neumnosti, ji odgovori Miha.

Kako pa veš, da je pijan? Zanima mamo.

Z izbuljenimi očmi zija v trtne liste in pravi: jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Moja ženička Marta je najlepša ženska na celem svetu in ona je samo moja … 

Jaz nisem Marta in od kdaj sem jaz zanj najlepša ženska na celem svetu, se sprašuje njegova žena Vesna.

Pa o tem ti govorim, ji odgovori sin.

Kaj je naredila soseda

 Janezek si je zaželel novo računalniško igrico, pa je prišel k mami.

 »Mami, mi daš petdeset evrov za novo računalniško igrico, ki zelo razvija logiko, vsi jo že imajo.«

 »Ne! Dosti jih imaš in se moraš tudi učiti, ne pa samo te igrice.«

 »Prav, pa ti ne bom povedal kaj je naredila sosedova Katja našemu očetu.«

 »Lopov mali, na tu imaš, pa hitro povej, ker se mi mudi!«

 »V ksiht mu je vrgla tvoje gate in nedrček, ki ju je našla v njihovem avtu. Rekla je, da nisi samo kurba, pač pa tudi trapa, ki šiva svoje ime na gatah.«

Za 50 eur vse

Srečata se blondinki Mimi in Jana.

»Veš, včeraj sem se prepričala, da smo blondinke res neumne,« pove Mimi.

»Kaj res, kako pa?«

»Na parkirišču sem opazila zameten tovornjak in ko so se odprla vrata in je izstopil voznik, sem se zapeljivo napotila k njemu. Takoj me je vprašal, kaj sem pripravljena narediti za 50 eur in jaz sem mu odgovorila, da vse.«

»In?«

»Prasec mi je porinil v roke lopato, metlo in strgalo za led in mi naročil, da naj med

tem, ko se bo on v bifeju čez cesto umil in pozajtrkoval, očistim sneg okoli vozila,

ki je napadel čez noč, streho kamiona in vsa okna.«

Kaj je še večja katastrofa

Kaj je še večja katastrofa od tega, da imaš taščo?

To da imaš dve tašči, ker si je tast med tem spremenil spol.

Zaskrbela ga je

»Veš kaj,« pravi Zoran prijatelju Igorju, »zelo me je začela skrbeti moja žena Vera.«

»Zakaj pa?«

»Sumim, da je lezbijka. Bulji v vsako žensko, za katero se obračam jaz.«

Otrest se ga ne more

Rdečelasa Mija sreča plavolaso znanko Matejo: »Kaj je s teboj, kam tako hitiš?« vpraša Mija Matejo.

A vidiš  tistega atleta v modri trenirki pet metrov pred menoj?«

»Ja vidim!«

»Tip ima nepoštene namene z menoj. Že več kot pol ure se trudim, pa se ga sploh ne morem otrest.«

Samomor dela

»Soseda, tvojega gospoda še nikoli do sedaj nisem videvala teči. Od razglasitve konca pandemije Covid-19, pa vsak dan teče po nekaj ur. A si dviguje odpornost na ta način?« je radovedna soseda.

»Ne! Zelo težko prenaša to situacijo, zlasti ko bere in posluša, da bo ta novi virus še dolgo časa med nami in bo naslednji val še hujši od prejšnjega, pa bodo ukrepi še strožji, in se je odločil za samomor. Bral je, da je vsakemu od nas ob rojstvu določeno število korakov za življenja, pa se je odločil, da jih čim prej porabi v celoti.«

Pekel

Slobodan Milošević se iz Haškega sodišča znajde naravnost pred vrati, ki jih straži Sv. Peter. Sv. Peter jih odpre in mu pojasni, da njegovo mesto ni tu, pač pa mora po črnih stopnicah tam spodaj.

Čez nekaj dni se pred Sv. Petrom pojavijo Hudiči z majhnimi Peklenčki. Sv. Peter jih nahruli in jim pove, da morajo nazaj, od koder so prišli.

Hudiči mu pa odgovorijo, da so begunci, ki so si komaj rešili glave iz tiste morije tam spodaj, kjer še brat napada brata, in prosijo za azil.

Klošar

Zapiti klošar se iz dneva v dan sprehaja po mestnem parku in prosjači, tako da je že postal znamenitost parka. Lepega dne se pa proti večeru mirno sprehaja, ne da bi prosjačil. Penzionista, stalnega obiskovalca parka, to začudi in ga vpraša:

»Kaj, ne potrebuješ nič več denarja?«

»Ne, ne potrebujem,« mu odgovori pijanec.

»Si nehal piti? Te kdo podpira?« zanima tega.

»Ne, zaposlil sem se,« mu odgovori klošar.

»Kje!« začudeno vpraša penzionist.

»V Združenju za boj proti alkoholizmu. Služim jim na predavanjih kot prikaz živega primera, v kaj se človek spremeni, če se zasvoji z alkoholom,« mu odgovori klošar.

Pijanec

»Vi torej dovoljujete, da po vaši smrti konzerviramo vaše telo v znanstvene namene?« vpraša zdravnik potepuha, ki so ga pripeljali na urgenco v težkem stanju.

»Ja, z veseljem. Tako bom enkrat lahko plaval v čistem alkoholu!« zadovoljno prikima pijanec. 

Nekaj je dobil tudi na pošten način

Profesorja se pogovarjata o svojih nekdanjih dijakih.

»Ti, se spomniš kakšen je bil Vinko Kralj, ko sva ga učila?« vpraša prvi.

»Spomnim, spomnim. Ni sicer blestel in nekaj lumparij je tudi ušpičil, vendar se mi je zdel najbolj pošten v razredu. Sedaj pa vidi kaj si je vse nakradel: Vila z bazenom, tovarna, jahta, BMV…,« odgovori drugi.

»On pošten v tistih letih? Kje pa! Edine stvari, ki jih je v otroštvu dobil na pošten način, so bile ošpice in mums,« doda prvi.

Ne more biti zgodna

Gospa poznih srednjih let, Hrvatica, je bila poročena s Slovencem, a so živeli na Hrvaškem. Potem se je družina vrnila v Slovenijo, pa je gospa iskala delo poslovne sekretarke. Na razgovoru ji direktor pojasni: »Ne vem kakšne so vaše navade v teh letih in kdaj lahko vstajate,  a na tem delovnem mestu morate biti zgodna, pa bo treba vstajat zarana.«

Po teh besedah, gospa rdeča v obraz, takoj vstane s stola in se pripravlja na odhod.

Direktor jo presenečen vpraša kaj je narobe.

»Pa raz'mem vas ja gospon, a vu ovim godinama ne mrem vam viš biti zgodna, pa kad god vam budem ustala,« mu razloži ona.

Razlika med ekološko in biološko predelavo hrane

»Sploh ne vem, kakšna je razlika med ekološko in biološko pridelavo hrane,« potarna rdečelasa Manja.

»Kako ne veš?« ni jasno svetlolasi Minki. »Z ekološko pridelavo hrane se ukvarjajo ekologi, z biološko pa biologi«.

»Kako to misliš?« vpraša Manja.

»Pa ekologi skrbijo, da s pridelavo ne prizadenejo okolja, biologi pa, da ne prizadenejo živali in insektov,« ji pojasni svetlolaska.

Mu vzdržuje kondicijo

Na vlaku, s katerim se peljejo delavci v prestolnico v službo, žena tečnari in sitnari možu.

»Gospa, zakaj masirate tega ubogega moža in ga ne pustite pri miru,« vpraša moški z nasprotnega sedeža.

»Da mu vzdržujem kondicijo. Veste, mož je direktor pomembnega podjetja,« mu odgovori gospa.

»Če pa je gospod direktor pomembnega podjetja, kako to, da se pelje v službo z vlakom?« ni jasno sopotniku.

»Preveč je jezikal, ko ga je ustavil prometnik zaradi prehitre vožnje, pa mu je potem dal še pihat,« razloži gospa.

Psihično hudo moten

 Psihiatra se pogovarjata, pa pravi eden drugemu: "Imam hudo motenega bolnika in sploh ne vem, kaj bi z njim," pravi prvi.

 "Kaj pa dela?" vpraša drugi.

 "Roke si da nad glavo, potem pa teče v krogu in se dere 'či-či-fu, či-či-fu, či-či-fu..."

 "Ja, kaj pa je to kaj takega. Norci pač počenjajo še kaj hujšega, kot pa je to."

 "Kako, kje pa je dim?"

Prvič pri ginekologu

 Mlada blondinka je šla prvič h ginekologu na pregled.

 "Gospodična, kar za paravan pojdite in se slecite!"

 Ker mladenke ni in ni, ginekolog zakliče: "Kako je kaj z vami, ste že pripravljeni?"

 "Ja, že nekaj časa, kaj pa vi? Ste tudi vi že slečeni?"

Maček je poginil

 Na progi Škofja Loka Kranj stopi na vlak skupina šolarčkov. Eden med njimi neutolažljivo joka.

 Prikupna gospa srednjih let opazuje otroke. Smili se ji tisti, ki joka, in ga vpraša: "Fantek, kaj je s teboj, kaj se ti je zgodilo, da tako jokaš."

 "Fantje so me izzvali, da jih počastim, pa sem porabil denar, ki mi ga je dala mama za karto za vlak. Če me bo kondukter dobil, in me bo, me bo na prvi postaji vrgel ven. Kako bom potem prišel domov?"

 "Nič ne jokaj fantek, kar poleg mene se usedi. Ko bova opazila kondukterja, se ti skrij pod moje krilo. Dovolj je dolgo in široko, da se boš lahko. Ampak pod krilom imam skritega mačka, pa glej, da se ga ne dotakneš, ker te bo opraskal do krvi."

 Takoj ko se je kondukter pojavil, se je fantek previdno skril pod krilo prijazne gospe. Ko pa je kondukter bil že daleč, se je fantek osvobodil krila gospe in je bruhnil v še silovitejši jok.

 "No, no fantek! Kaj pa je zdaj? Kondukter je končal s pregledom in tvoja postaja se bliža."

 "Gospa, tisti vaš maček pod vašim krilom je poginil že zdavnaj in se je začel že razkrajati. Tako smrdi, da sem se skoraj zadušil," ji je pojasnil fantek razlog, zakaj joče.

Samo med in mleko 

 "Slišala sem, da si se lani poročila? Je mar res, da se tako dolgo že nisva videli? In kako ti kaj gre v zakonu?" vpraša Zinka prijateljico Magdo.

 "Samo med in mleko," ji lakonično odgovori Magda.

 "Res? Tako si tudi videti".

 "Se mi res vidi? Kako?"

 "Kot da so te vso popikale čebele in še lase imaš vlažne."

Mikrofonija

Pri pouku Teorija glasbe, vpraša profesor: "Minka, kako se reče temu, če v zboru pojejo popolnoma neusklajeno?"

"Mikrofonija," butne Minka.

 Nič brez izkušenj

Majo je mama že od vstopa v najstniška leta učila kuhati, potem jo je še pošiljala na razne tečaje kuhanja. Večkrat je tudi tekmovala in dosegala vrhunske rezultate. Potem se je poročila z Ivanom, postavnim in lepim vdovcem. Že od prvega dne zakona se je trudila, da svojemu Ivanu skuha vse tiste imenitne jedi, s katerimi je zmagovala na tekmovanjih, a je namesto pohval iz njegovih ust slišala eno in isto:

»Priznam, res se trudiš, a ker nimaš dosti izkušenj, tvoje jedi nimajo tako žlahtnega okusa, kot so jih imele jedi moje pokojne žene.«

Nekega dne ji je vse presedlo, pa je domov grede zavila v Mercator in v toploteki kupila pražen krompir, dunajska zrezka, solato in zelenjavno juho. Doma pa pripravila sadno solato s sadjem iz kompota, oblito s stepeno sladko smetano. In je doživela pravi tornado pohval.

»No, vidiš, ko se samo malo bolj potrudiš, pa ti gre odlično. To je tisti žlahtni okus hrane moje pokojne žene!«

»Super! Od jutri naprej boš namesto aktovke nosil v službo tisti malo večji nahrbtnik, da lahko vanj spraviš še menžko in si domov grede v toploteki v Mercatorju izbereš za kosilo tisto, kar ti bo teknilo, jaz bom pa hodila k staršem na kosilo.«

Spolna diskriminacija

Radovedni šestletni Jan vpraša očeta:

»Oči, oči, kva je to spolna diskriminacija?«

»To ti, sinko moj, pomeni, da moški ni enakopraven z žensko.«

»Kako to?«

»Mami lahko obleče moje kavbojke in mojo srajco, si natakne superge in gre mirno v mesto, pa ji ne bo nihče rekel niti mu. Če pa jaz oblečem njeno krilo, njeno bluzo in si nataknem čevlje z visoko peto, me bodo vsi zmerjali s transvestitom. To pa je diskriminacija moškega spola.«

Certifikat

»Mami, mami, kva je to certifikat?«, vpraša sedemletna Maja.

»Kje si pa to slišala - kje si slišala to besedo?«

»Ivi govori samo o tem, da njen oče kupuje od ljudi certifikate za vse njih, da obogatijo.«

»Ko se je Slovenija osamosvojila od Jugoslavije, je spodila socializem na smetišče zgodovine, razdelila ljudsko premoženje in državljanom podelila papirje, kot odpravnino, ki se imenujejo certifikat, da je lahko vstopila v kapitalistični sistem«, ji je malce po svoje skušala pojasniti mama.

»Joj, mami, a nas bodo potem spodili iz Slovenije na smetišče zgodovine?«, vpraša vsa zaskrbljena Maja.

»Kako to misliš?«

»Lukovemu očetu so že izplačali odpravnino in ga spodili iz tovarne.«

Otroška logika

Med podaljšanim bivanjem desetletni Matej vpraša pomožno učiteljico:

»Zakaj si nekateri barvajo lase zeleno, modro, živo rdeče, oranžno, si poslikajo in okrašujejo telesa z raznimi pirsingi, da so videti kakor najbolj pisane papige iz pragozdov?«

»Da jih vidijo, otrok, da so vidni in jih vidijo!«

»Če jih ne vidijo drugi ko so naravni, zakaj ne rečejo tistim, ki bi jih morali videti, da si naj dajo gor očala, pač pa porabijo veliko denarja, da se našemijo v prikazni?«

»Rečejo, otrok - rečejo, a jih tisti ne slišijo!« mu ta žalostno odgovori.

Zakaj raje ne prosijo štorklje?

Blondinki se sprehajata in ena začne modrovati:

»Le zakaj morajo geji zganjati takšen cirkus okoli tega, da se jim omogoči posvojitev otroka? Mar ne bi raje poprosili kakšno prijazno štorkljo, da naj jim ga prinese?«

»Kaj, si nora, ali kaj? A ne veš, da štorklje prinašajo samo čisto majcene dojenčke, ki še sesajo? Kako pa bi jih dojili?« ji umno pojasni prijateljica.  

Eno ji je jasno, drugo pa ne

Mala Jasna je na obisku pri mamici v porodnišnici, ki čaka na porod, ker je že nekaj dni čez rok.

»Mami, kako bo pa prišel dojenček ven iz tvojega trebuha?«, radovedno vpraša Jasna mamico.

Mamica ji pokaže pazduho.

»Vidiš, tu bo stric zdravnik naredil luknjo in izvlekel dojenčka.

Ti je zdaj jasno?«

»To mi je že jasno, ni mi pa jasno, kako je prišel noter, če mora stric zdravnik narediti luknjo v tvojo pazduho, da pride ven…«