Predstavitev Mestne zveze upokojencev Ljubljana-Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev

Preden spregovorimo o najbolj aktualnih dogodkih letošnjega leta, je prav, da se naša pokrajina predstavi. Pokrajina zajema zelo obsežno območje, ki obsega območje mesta Ljubljane, primestnih občin, del Dolenjske, območje Notranjske in del Gorenjske. Na tem območju deluje 82 društev upokojencev, ki jih naša PZDU povezuje. Gre za specifično lego, še zlasti, ker med drugim deluje na območju glavnega mesta Republike Slovenije. Prav zaradi take lege je razumljivo, da se tudi njeno delovanje v marsičem razlikuje od delovanja drugih pokrajin. Skupno pa nam je, da s svojim delovanjem nenehno potrjujemo pomen in vlogo združenja vseh upokojenskih organizacij v okviru krovne organizacije ZDUS. Po stanju decembra 2016 je bilo v našo PZDU vključenih cca. 27.000 upokojencev.

Prav zaradi specifične lege te pokrajine moramo posebej poudariti, da si nenehno prizadevamo za krepitev aktivnega državljanstva upokojencev pa tudi starejših. Zato ni slučaj, da smo se v preteklem obdobju, kar bomo delali tudi v prihodnje, aktivno odzivali na vse tiste zakonske predloge, ki zadevajo gmotni, socialni in družbeni položaj starejših, predvsem pa samih upokojencev. Spoštujemo pravno državo in zato pri svojih vsakodnevni aktivnostih s svojim lastnim ravnanjem in ukrepi spodbujamo vsakogar, da dela enako. Žal pa naša tovrstna prizadevanja politika vedno ne razume dobro oziroma se nanje ne odziva ali pa prepočasi.

Naj uvodoma omenim še eno posebnost naše regije oziroma organizacije, da je na ožjem območju sedanje PZDU že več desetletij delovala Mestna zveza upokojencev Ljubljana, o kateri bom spregovorila kasneje.

Pomembnejši dogodki v letu 2017

Januarja 2017 smo organizirali posvet o tako imenovani »beli knjigi«, ki zadeva novo pokojninsko reformo. Izpostavila bi le najpomembnejša stališča, ki smo jih takrat in jih tudi sedaj zagovarjamo: prvi steber, obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje mora ostati temeljni steber, na katerega se lahko zanesemo glede socialne varnosti upokojencev tudi v prihodnje; pokojnina ni socialna kategorija, ampak pravica pridobljena na podlagi dela in plačanih prispevkov; tudi bodoče spremembe morajo zasledovati dva ključna cilja, to je stabilnost pokojninske blagajne in dostojne pokojnine. Čas je že, da se družba odloči, kakšno naj bo razmerje med zasluženo povprečno pokojnino in povprečno plačo za 40 let pokojninske dobe. Nesprejemljivo je, da to razmerje nenehno upada; še zlasti pa je nesprejemljivo, da se ne spoštuje sistemska ureditev glede usklajevanja pokojnin, katere poslanstvo je ohranjanje vrednost pokojnin.

Marca se je sestal najvišji organ naše PZDU (Konferenca). Sklenil je, da se naša Osrednjeslovenska PZDU v skladu z novim statutom ZDUS včlani v to krovno organizacijo. Pri tem je Konferenca poudarila, izhajajoč iz Zakona o društvih, da avtonomno odloča o svojih notranjih zadevah, vključno z imenom in notranjo organizacijo. Na konferenci so bili imenovani novi organi, podeljena pa tudi nekatera priznanja, pri čemer naj posebej omenim imenovanje častnih članov.

Konferenca je soglasno sprejela tudi predložena stališča in sklepe glede pokojninske in zdravstvene reforme. V zvezi z zdravstveno reformo naj posebej opozorim, da je Konferenca kritično ocenila dejstvo, da v 26-tih letih nismo bili sposobni reformirati enega najpomembnejših področij za življenje vsakega državljana, to je področje zdravstvena varstva in zdravstvenega zavarovanja. Zato je ponovno, kot že večkrat, pozvala tako stroko kot politiko, da je skrajni čas, da izstopijo iz svojih okopov in na podlagi konstruktivnega dialoga najdejo rešitve, sprejemljive za vse zavarovance, kot tudi samo stroko. V skladu z novim Statutom ZDUS je Konferenca podprla predlagani koncept novih pravil pokrajinske zveze in zadolžila vodstvo, da oblikuje take rešitve, ki bodo še naprej spodbujale medsebojno sodelovanje tako temeljnih celic (DU) kot tudi naše PZDU in ZDUS.

Sedmega septembra je bil sklican posvet vseh predsednikov društev upokojencev z območja naše PZDU. Udeležba je bila zelo številčna, za kar gre zahvala vsem, ki so se ga udeležili. Na tem posvetu smo predsednike seznanili s stanjem na področju gmotnega položaja upokojencev in z zakonodajnimi predlogi, ki so v pripravi. Na posvetu je bil sprejet Memorandum, s katerim od politike zlasti zakonodajnega in izvršnega organa terjamo sprejem določenih ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. Ta Memorandum naj bi bil pripomoček za pripravo takega memoranduma na ravni državne organiziranosti upokojencev. Zdaj je čas, da se tak memorandum pripravi, saj se bližajo državnozborske volitve in moramo tako političnim strankam kot poslancem, jasno povedati, kaj bomo od njih zahtevali in da naše podpore ne bodo imeli, če bodo ignorirali ustavno načelo, da ima oblast ljudstvo in da poslanci le-to izvršujejo.

40-letnica Mestne zveze upokojencev Ljubljana

28. oktobra 2017 smo obeležili 40 let delovanja Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Dogodek je potekal v Festivalni dvorani Pionirskega doma Ljubljana. Predsednik naše pokrajinske zveze Marjan Sedmak je v uvodni besedi poleg pozdrava gostov, med drugimi sta bila ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak in župan MOL Zoran Janković, na kratko orisal njen razvoj ter delovanje in prilagajanje razmeram v naši družbi. Ko je govoril o aktivnostih te organizacije je posebej izpostavil, da ni bila dejavna le na področju nudenja pomoči upokojencem in drugim starejšim, temveč tudi v organih in organizacijah, kjer so se sprejemale ključne odločitve za kakovost življenja starejše populacije v naši dolgoživi družbi. Prilagajanje ni bilo vedno enostavno, ko pa so se spreminjale tudi teritorialno-politične ureditve. Ko so se v Sloveniji organizirale pokrajinske zveze društev upokojencev je prevzela tudi to vlogo. Posebej je izpostavil dobro sodelovanje z Mestno občino Ljubljana in poudaril, da je za uspešno in učinkovito delo še posebej zaslužen njen župan, ki razume potrebe in interese starejše populacije. Prav z njegovo pomočjo je naši PZDU uspelo v zadnjih letih razvijati dnevne centre aktivnosti za starejše, o čemer bomo spregovorili posebej.

Ni odveč tudi opozoriti, da se je naša pokrajina tudi vključila v evropske integracije in to MZU že leta 2003 v Evropsko federacijo organizacij starejših in za starejše AGE Platform Europe. Ta organizacija združuje 150 nacionalnih organizacij z več ko 30 milijoni članov. Prav je, da bralce tudi obvestim, da je bila naša organizacija od leta 2008 celo v ožjem vodstvu, od leta 2011 pa smo ji celo predsedovali. O tem pomembnem predsedovanju žal v tisku ni bilo veliko slišati, verjetno zato ker funkcija ni bila plačana in ni bilo povoda za zavist.

Na tem svečanem dogodku je bil poudarek na kulturnem programu in podelitvi priznanj.

Kar zadeva kulturni program naj posebej izpostavimo koncert Moškega pevskega zbora »Vesna« iz Križa pri Trstu (ustanovljen leta 1949). Navdušil je občinstvo z bogatim repertoarjem in na koncu smo skupaj zapeli primorsko himno »Vstala Primorska«.

Priznanje odličnosti s plaketo so prejele območne zveze društev upokojencev, in sicer: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Dolenjska, Gorenjska in Notranjska ter Dnevni centri aktivnosti za starejše.

To priznanje sta prejeli tudi ZDUS in MOL.

Pisni zahvali pa sta prejeli ministrica dr. Anja Kopač Mrak in direktorica Pionirskega doma Viktorija Potočnik (nekdanja županja MOL).

Župan MOL Zoran Janković pa je bil, zaradi svoje velike podpore delovanju upokojencev, imenovan za zaslužnega člana naše organizacije.

Naj posebej izpostavim, da je tudi ZDUS izkazal svojo naklonjenost Mestni zvezi upokojencev Ljubljana s tem, ko ji je podelil plaketo za njeno uspešno dolgoletno delo.

Dnevni centri aktivnosti za starejše v Ljubljani

Na območju MOL deluje že 7 takšnih centrov, katerih dejavnost se nenehno razvija in krepi ne le po številu članov in prostovoljcev, temveč tudi po različnih programih aktivnosti. Takšen razvoj je nedvomno rezultat dejstva, da v teh aktivnostih upoštevajo participativne metode dela, ki omogočajo uporabnikom teh programov, da konstruktivno in odgovorno sodelujejo pri njihovem nastajanju. Ti naši centri so spodbuda tudi drugim okoljem, da v skladu s svojimi potrebami, interesi in specifičnostmi oblikujejo takšne programe. Še zlasti pa gre poudariti, da v zadnjem obdobju ti centri postajajo tudi centri medgeneracijskega sožitja.

Anka Tominšek