Društvo upokojencev Stična so leta 1952 ustanovili upokojeni žandar Janez Štalcar, upokojeni zidar Franc Ljubič, oba iz Stične, in upokojeni kovač Jože Retar z Vira. Vanj so bili včlanjeni tudi upokojenci iz okoliških krajev, tudi iz Ivančne Gorice. V letih 1997/98 je prišlo v društvu do nesporazumov in takratno vodstvo je sedež preneslo v Ivančno Gorico ter v skladu s tem spremenilo tudi ime društva.

Za Stičane je bilo najbolj boleče, da so s seboj odnesli tudi prapor. Tako je stiško društvo upokojencev za krajši čas prenehalo obstajati, a so ga leta 1999 ponovno ustanovili. Odtlej spet skrbi za to, kar upokojenci najbolj potrebujejo: za druženje, gibanje in medsebojno pozornost.

Z druženjem človek po odhodu iz aktivnega službovanja ohranja in morda tudi na novo spleta socialne stike. Socialni stiki so pomembni, ker bistveno prispevajo k ohranjanju ne le duševnega, ampak tudi telesnega zdravja. Družijo se predvsem na srečanjih in izletih. Srečanja prirejajo ob jubilejih svojih članov, pred Novim letom, tradicionalnega na Gradišču. Na izlete hodijo po domovini in v tujino. Na njih se tudi izobražujejo, saj spoznavajo druge kraje in njihove znamenitosti. V zadnjem času so postali posebna oblika druženja tudi pohodi, katerih glavni namen je hoja, torej telesno razgibavanje.

Posebno pozornost izkazujejo predvsem članom, ki ne morejo več prihajati na srečanja. Zato obiskujejo tiste, ki odidejo v domove upokojencev, pa tudi tiste, ki obnemorejo doma. Vseh pa se spomnijo ob njihovih jubilejih.