Zapustil nas je Matija Golc, član izvršilnega odbora MZU Ljubljana, Osrednjeslovenske PZDU.

Od njega smo se poslovili v petek, 14. septembra 2018, na pokopališču v Polhovem Gradcu.

Izgubili nismo samo predanega sodelavca, marveč tudi dobrega prijatelja.

Izvršilni odbor je spomin nanj počastil z minuto molka,

Društvu upokojencev Polhov Gradec, soprogi in družini našega prijatelja pa tudi po tej poti izrekamo iskreno sožalje.

*

Spomini na prijatelja Matija Golca

Z Matijem Golcem sva se spoznala v prvem razredu osnovne šole. Bil je najmanjši v celem razredu. V šolo sva hodila skupaj vseh 8 let. V zadnjih dveh letih je bilo čedalje manj fantov v razredu, tako da smo bili v 7. razredu samo 4 fantje in 13 deklet. Prav v naslednjem letu se je spremenil šolski sistem in sicer iz nižje gimnazije v osemletko. Tako, da so nižje gimnazije bile ukinjene in so se spremenile v osemletko. V osmem razredu smo ostali še samo 3 fantje in 13 deklet. Z Matijem sva sedela skupaj v isti klopi. Kot je navada za take fante sva večkrat napravila kakšno neumnost in bila vedno kaznovana skupaj. Ker smo imeli precej hudega učitelja smo bili večkrat deležni marsikatere zaušnice. Spomnim se, bilo je pri spraševanju nemščine, ko Matija ni znal odgovoriti, je dobil od učitelja tako zaušnico, da je padel na klop. Bile so tudi lepe stvari, najraje sva bila v učilnici za tehnični pouk, kjer smo izdelovali razne predmete. Veliko sva rezljala figure iz vezane plošče in jih barvala. Delala sva razne tehnične predmete in si pridobila določeno znanje iz elektrotehnike. Ko smo se pripravljali na valeto na koncu osmega razreda, sva šla v Turistični dom, ki je takrat že delal in sva kupila liter vina. Ne vem kje so to izvedeli učitelji in malo je manjkalo, da naju niso poslali domov, ne pa na valeto. Po končani osemletki so se najine poti razšle. Matija je šel v Ljubljano in se izučil za avto tapetnika, jaz pa sem odšel v Kranj in končal industrijsko srednjo šolo.

Ko sem se 1969 vrnil domov, sva se zopet srečevala na avtobusu za Ljubljano. Matija je že takrat bil z vsem srcem v gasilstvu. Marsikdaj mi je svetoval naj se vključim v gasilske vrste. Vendar sam nisem imel tega veselja. Ker je takrat Gasilsko društvo Zalog stagniralo, mi je svetoval naj se vključim med gasilce v Zalogu, kar sem tudi storil. Bil sem njihov član dokler se nisem preselil v Polhov Gradec. Ko sem leta 1977 bil imenovan za predsednika sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, sva se ponovno srečevala na raznih sestankih na Krajevni skupnosti in na raznih gasilskih prireditvah, kamor sem bil vabljen kot gost. Velikokrat sva se srečala na kavi v bifeju, na avtobusni postaji. Velikokrat sem ga prav občudoval, kako z ljubeznijo opravlja naloge v gasilstvu.

Kmalu po osamosvojitvi mi je uspelo na pošti doseči, da je končno Polhov Gradec prišel na vrsto za razširitev telefonskega omrežja. Vendar, za to sem rabil ekipo ljudi. Takoj je bil pripravljen sodelovati in je prevzel nalogo izpeljati razširitev omrežja ter zgraditi objekt za telefonsko centralo. Vendar zaradi nagajanja nekaterih članov, je od tega odstopil.

Ker bolezen ne izbira, so se kmalu pričele zdravstvene težave, vendar jih je zelo dobro prenašal.

Ko je bil izvoljen za predsednika Društva upokojencev Polhov Gradec, me je povabil, da se vključim v društvo. Nisem se takoj priključil upokojencem, ker sem bil takrat na funkciji predsednika Turistične zveze Dolomiti. Kasneje sem se društvu priključil. Tik preden mu je potekel mandat sva se srečala in mi je predlagal, da naj sprejmem mesto predsednika Društva upokojencev Polhov Gradec. Nič mu nisem obljubil, vendar sem na koncu tudi to sprejel.

Usoda je hotela, da sva že od malih nog marsikaj skupaj napravila. Bil je človek, ki je vedno priskočil na pomoč. To se je videlo tudi v gasilstvu. Žal pa leto 2017 ni bilo srečno leto za naju. Jaz sem doživel težko operacijo, od katere še nisem do kraja okreval, Matija pa nas je žal zapustil. Vsakokrat, ko se peljem skozi Dvor, se spomnim vsega lepega, kar sva skupaj doživela v osnovni šoli in kasneje. Ko se je letos srečala naša generacija, ki je pred 60 leti zapustila osnovno šolo, tebe dragi sošolec ni bilo več med nami.

Dragi prijatelj, sošolec in sodelavec, počivaj v miru.

Marjan Plestenjak, bivši predsednik DU Polhov Gradec

(Jubilejni zbornik 40 let DU Polhov Gradec, 1980 - 2020)