LOJZETU FEKONJI V SLOVO
20. 3. 1943 – 3. 6. 2016
Alojz Fekonja se je rodil 20. marca 1943 v naselju Grabonoš v Slovenskih goricah.
Leta 1960 je prišel v Ljubljano s trebuhom za kruhom. Tu je našel zaposlitev in življenjsko sopotnico Ireno, s katero sta si ustvarila dom in družino.
*
Po upokojitvi se je aktivno vključil v delo Društva upokojencev Podutik. Izkazal se je kot športni referent, saj je z ekipami upokojenih športnic in športnikov dosegal vidne uvrstitve na območnih tekmovanjih OZDU Ljubljana Šiška, na pokrajinskih športnih igrah Osrednjeslovenske PZDU in na državnih športnih igrah ZDUS. V Mestni zvezi upokojencev Ljubljana ga bomo pogrešali tudi kot organizatorja redne vadbe v kegljanju.
Za njegovo prizadevno delo je Izvršilni odbor MZU Ljubljana, maja 2016 sklenil, da Lojzetu Fekonji podeli Pisno zahvalo, ki pa mu je, zaradi nenadne bolezni, žal nismo mogli izročiti na srečanju športnikov, 1. junija 2016 v Mostecu.
*
Lojze pa je bil dejaven tudi na drugih področjih.
V Planinskem društvu Pošte in Telekoma Ljubljana je bil Lojze aktiven vse od leta 1988, ko sta se skupaj z ženo Ireno vpisala v društvo. Že od prihoda v društvo se je aktivno udeleževal planinskih izletov, potovanj in društvenih akcij. Naslednje leto je postal namestnik načelnika Odseka za varstvo narave, deloval je tudi v organih društva.
Nikoli mu ni bilo težko priskočiti na pomoč pri raznih društvenih akcijah, kjer je z dobro voljo in delavnostjo, prispeval k njihovi uspešni izvedbi.
Bil pa je neutruden tudi pri zbiranju dobitkov in organizaciji srečelovov, na občnih zborih društva ali na prireditvah pri Poštarskem domu na Vršiču.
Lojze se je proslavil tudi kot vinogradnik, saj je na tradicionalnih skupnih Martinovanjih s PD Brežice prejel celo prvo mesto za svoje rdeče vino, ki smo ga v šali poimenovali Ljubljanski biser.
Lojze Fekonja je za svoje dolgoletno prizadevno delo v planinstvu prejel številna priznanja.
*
Z neskončno žalostjo v srcu rečemo le, da smo izgubili velikega prijatelja, velikega planinca, zagnanega športnega organizatorja, predvsem pa človeka, ki je bil vedno pripravljen biti prijatelj!
Lojze,
s svojo delavnostjo, humorjem in samo tebi dano človeško širino, si pustil pečat povsod, kjer si deloval. Za vedno boš ostal zapisan v naših srcih.
Tvoji soprogi Ireni, hčerki Nataši, sinu Darku, vnukom in ostalim sorodnikom, izrekamo iskreno sožalje.
Ljubljanske Žale, 8. junija 2016