Leto 2026 smo začeli s praznovanjem naše dolgoletne članice Ljerke Balent iz Savskega naselja. Župan je poslal voščilo in šopek, ki ji ga je izročil v imenu vseh predsednik sveta ČS Stanko Furlan (na sliki). Družbo mu je delala predsednica DU. Darilo, ročno izdelan srček s tremi rožicami v obliki obeska na verižici in ročno izdelano voščilnico naših rokodelk pa ji je izročila prostovoljka (na sliki) iz programa Starejši za starejše. Ko smo se slikali je rekla, da normalno lahko objavimo fotografije. navzoča je bila tudi hčerka, ki je bila tisti dan dogovorno pri njej. Potem pa smo imeli čajanko z dosti informacijami in obilo smeha. Na kratko - gospa stanuje v bloku, v Savskem naselju, ki ima hišno številko 13. Ponosno je rekla, da si je lahko sama izbrala to stanovanje, ker je imelo velik balkon za sušenje perila 5 članske družine in je bilo največje - celih 60 kvadratnih metrov. V tem bloku živi že več kot 60 let in je eden prvih blokov v naselju. To je stanovanje polno spominov. Delala je 40 let. Vzgojila je tri otroke, na katere je zelo ponosna saj kakor reče - so vsi trije še zelo delavni in aktivni. Najstarejši je 80, najmlajša pa 70 let. Najbolj pa je ponosna na vnuka, ki je dokončal doktorat in kakor pravi, je znanstvenik. "A veste, zdaj se bo moral celo življenje učiti, ker se vse spreminja pri teh novih tehnikah." Ko je ponosno razkazovala verižico s tremi rožicami je še povedala, kako ima svojo frizerko - že celo večnost in tudi ona je upokojena in se sedaj boji, kaj če se ji kaj zgodi, kdo bo potem skrbel za frizuro, striženje in barvanje, ker pač ne mara sivih las. Družbo nam je delal tudi majhen bel kužek. Mali kužki so njeni spremljevalci že tretjo desetletje, na "grozo otrok", ki so ji morali kupiti prvega pri njenih 70. letih. Obrazložila je da je potem, ko je ostala sama in so vsi zapustili gnezdo "rabila živo bitje, ki ji bo vračalo ljubezen". In tako je tudi sedaj. Bere časopise, posluša novice in seveda rešuje križanke, ker se še zmeraj nauči kaj novega. Družbo ji delajo tudi otroci, ki skrbijo zanjo po razporedu, ne glede na leta. Ima tudi oskrbo s strani ZOD pri nekaterih osnovnih opravilih, ki jih njeni otroci ne zmorejo. Izven tega ji družbo dela tudi prostovoljka. Od korone žal ne more več hoditi sama okoli, zato ima pravi izlet, ko gre s katerim od otrok peš do Mercatorja, včasih pa tudi v kak večji center, kjer odkrije marsikaj novega in vznemirljivega. Vprašali smo jo za recept za dolgoživost: delavnost in poštenost. Redna prehrana - zdaj sicer je samo 2x na dan. Za zajtrk obvezno mehki beli kruh z maslom - narezan na kocke, kar potem pomoči v med. Kosilo pa, kar pač otroci skuhajo. Spije kdaj tudi malo rdečega vina - ker ima železo - s sladkorjem, zaradi boljšega okusa. In tako smo se res in dobesedno zabavali celi dve uri. Za slovo je povedala še svoje sporočilo za mlade: "Skromnost, pridnost in željo za življenje!"